Vložili predlog zakona: "Za 90 odstotkov ljudi bi bil zdravstveni prispevek nižji"

Predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki bi prinesel uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka, so pripravili v Civilni iniciativi Glas ljudstva, v DZ pa so ga danes vložili s podpisi nepovezanih poslancev Mihe Kordiša in Mojce Šetinc Pašek ter poslanke SD Bojane Muršič in poslanke Levice Nataše Sukič.

Kot so na novinarski konferenci pred vložitvijo zakonskega predloga poudarili v iniciativi, so pripravili najenostavnejšo možno rešitev, ki ne posega v druge zakone. Zato upajo, da tudi med samim zakonodajnim postopkom ne bodo tisti, ki jim je v interesu zaustaviti in razvodeneti zakon, vanj posegali. "Gre samo za vprašanje politične volje in odločitve," je ocenil predstavnik iniciative Jaša Jenull.

Ob tem je spomnil, da je pravični zdravstveni prispevek bila tudi ena izmed predvolilnih zavez strank trenutne vladne koalicije, nadaljnje korake k temu pa so tudi obljubili že leta 2023 ob napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovem preoblikovanju v današnji obvezni zdravstveni prispevek.

Ta pa je po besedah nekdanjega zdravstvenega ministra Dušana Kebra najbolj krivičen davek v državi, ki ga je sprejel DZ v aktualni sestavi. Tudi on je spomnil na obljubljene nadaljnje korake, za katere je prepričan, da jih prinaša zakonski predlog iniciative. "Zavračamo in posebej opozarjamo na podtikanja in zavajanja, da naš predlog pomeni povečano davčno obremenitev plač, ki so že zdaj preveč obremenjene. Ne gre za to, davčna obremenitev celotne bruto mase plač ostane nespremenjena, samo razporeditev je drugačna," je poudaril. Tako predlagajo, da bi vsi plačevali enak odstotek in ne le enak znesek ne glede na višino dohodka.

"Dokončna ukinitev"

Poslanci, ki so prispevali svoje podpise za vložitev zakonskega predloga, pa so v današnjih izjavah poudarili, da bi sprejem tega zakonskega predloga prinesel dokončno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za to se tudi sami zavzemajo, so zatrdili.

Kordiš je ob tem spomnil, da četudi se je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja najavljala že pred leti, do danes še ni zaživela. "Še vedno vsi plačujemo krivičnih 37 evrov na mesec, ne glede na to, ali gre za upokojenca na 500 evrih pokojnine, za čistilko na minimalni plači ali za nekoga z menedžersko plačo 10.000, 20.000 evrov na mesec. To seveda ni prav, ta krivičnost se še stopnjuje zaradi režima, po katerih se odvajajo davki v tej državi," je opozoril.

Šetinc Pašek pa je zagotovila, da bi sprejem zakonskega predloga v zdravstveno blagajno prinesel približno 80 milijonov evrov več kot z današnjim sistemom pobiranja. Tisti z najvišjimi dohodki bodo tako po njenih besedah po novem plačevali prispevek, sorazmeren njihovi plači, okrog 500 evrov, tisti s plačo okoli 1.000, 2.000 evrov pa 10, 20 evrov.

"Preprosto si ne moremo kot družba, ki je relativno bogata, privoščiti, da revna upokojenka, revni upokojenec plača ob koncu leta, ko se upoštevajo tudi dohodninske olajšave, preračunano približno dvakrat več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot najbolj bogati ljudje," pa je izpostavila poslanka Levice Nataša Sukič. To je po njenih besedah nevzdržno in ni solidarno, po predlogu pa bo večina državljanov na boljšem, je zatrdila.

V SD pa so hkrati še poudarili usklajevanje tega predloga, zato bodo po besedah poslanke Bojane Muršič v stranki pozvali vlado, da na to temo skliče tudi socialne partnerje.

V Svobodi se pod predlog ne bodo podpisali

Predlog zakona po mnenju poslanske skupine Svobode ne odgovarja na nekatere ključne prihodnje izzive v zdravstvu in ni usklajen s socialnimi partnerji. Zato ga, četudi se z njegovim namenom strinjajo, ne bodo sopodpisali, so zapisali v današnjem odzivu.

Ureditev oz. nadgradnjo področja obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom, Gibanje Svoboda načrtuje v paketu z ukrepi na področju absentizma in spremembami upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar nameravajo urejati v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Hkrati so v Svobodi danes spomnili, da so zaradi poskusov ukinitve ali preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklosti odhajali tako ministri kot celotne vlade. "Vse to kaže, kako navidezno zelo preprost ukrep sploh ni tako politično preprost," so ocenili in spomnili na doslej že opravljeno delo na tem področju.

"Po 30 letih, ko so različni strokovnjaki večkrat opozarjali, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje anomalija slovenskega zdravstvenega sistema, je Svobodi in tej koaliciji uspelo to anomalijo odpraviti in danes nihče v Sloveniji pavšalnega dela zdravstvenega zavarovanja ne plačuje več kot 37,17 evra na mesec," so poudarili.

Zatrdili pa so tudi, da so se hkrati zavezali tudi izvedbi drugega koraka, to je preoblikovanju obveznega zdravstvenega prispevka v še pravičnejšega. "Je pa dejstvo, da danes tisti z višjimi dohodki za obvezno zdravstveno zavarovanje, katerega del je tudi obvezni zdravstveni prispevek, skupno plačujejo več kot tisti z nižjimi dohodki," so navedli.

Po oceni Svobode kot največja vladna stranka nimajo privilegija, da bi lahko sprejemali politično všečne ukrepe ne glede na posledice, saj nosijo tudi največjo odgovornost za vzdržnost javne zdravstvene blagajne, ki tudi zaradi ukrepov tako plačne in pokojninske reforme kot tudi dolgotrajne oskrbe prinaša več novosti, ki bodo v prihodnje vplivale tudi na zdravstveno blagajno. Zato želijo naslednji korak narediti premišljeno in odgovorno, v sodelovanju s socialnimi partnerji, so poudarili.

Obenem so spomnili, da je koalicija v zadnjih mesecih zaključila dolgotrajna pogajanja s socialnim partnerji o plačni in pokojninski reformi, dolgotrajni oskrbi, zdravstvenem varstvu in stanovanjski reformi. Tako spodbujajo in pozivajo vlado, da njeni predstavniki nadaljujejo pogajanja s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, sami pa bodo zakonski predlog civilne iniciative podrobneje proučili, do njegove obravnave na ESS se lahko nakažejo tudi dodatne rešitve, so ocenili.